Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila vojaško operacijo v Venezueli z namenom menjave tamkajšnjega režima, kar je povzročilo razkol znotraj Republikanske stranke. Nekateri republikanski predstavniki so javno izpostavili vprašanje, kako se vojaško posredovanje sklada s Trumpovimi predvolilnimi obljubami o izogibanju tujim posegom in gradnji tujih držav. Kljub notranjim trenjem znotraj desnice pa zadnje javnomnenjske raziskave kažejo na presenetljivo visoko stopnjo dvostrankarskega soglasja glede določenih vidikov te operacije. Operacija, ki je bila zasnovana za odstranitev obstoječe oblasti, je v Washingtonu odprla širšo debato o zunanji politiki Združenih držav Amerike v Južni Ameriki. Medtem ko del politike zagovarja nujnost ukrepanja zaradi humanitarnih in varnostnih razlogov, kritiki opozarjajo na tveganja dolgotrajnega vpletanja v regiji. Analitiki poudarjajo, da bi lahko ta poteza bistveno vplivala na prihodnjo dinamiko gibanja MAGA, saj se del volilnega telesa sprašuje o doslednosti predsednikove strategije 'Amerika na prvem mestu'.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja, izvedle bliskovito vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriških uradnikov so pripadniki specialnih enot Delta ob podpori obveščevalne agencije Cia izvedli vdor v prestolnico in predsedniški par prepeljali iz države. Predsednik ZDA Donald Trump je na svojem omrežju Truth Social potrdil zajetje in objavil fotografijo Madura z vklenjenimi rokami ter prekritimi očmi. Maduro naj bi bil sprva prepeljan na vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa v New York, kjer se bo soočil z obtožbami narkoterorizma. Operacija je vključevala letalske napade na venezuelsko zračno obrambo, kar je omogočilo nemoten vstop in ekstrakcijo brez večjega odpora ali civilnih žrtev. Venezuelska vlada je dejanje označila za agresijo in kršitev suverenosti, medtem ko analitiki opozarjajo, da gre za precedens neposredne menjave režima z vojaško silo. Dogodek je močno spremenil regionalno dinamiko v Latinski Ameriki in poslal jasno opozorilo drugim državam s sovražno politiko do ZDA, kot je Iran. V Venezueli trenutno vlada negotovost glede prihodnjega vodstva države.

Zajem venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil je sprožil različne odzive. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je dejanje označil za 'vojno dejanje'. Dominique de Villepin je kritiziral Macrona zaradi Madurovega zajetja. Demokrati trdijo, da je zajetje le 'distrakcija'. Beli hišni viri so razkrili, da je bila Trumpova osebna zamera eden ključnih motivov za ameriško prevzemanje Venezuele.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v noči na soboto pretresle eksplozije, ko so elitne enote ameriške vojske, vključno s specialno enoto Delta Force, izvedle obsežno vojaško operacijo za odstranitev režima Nicolása Madura. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ameriški vojaki zajeli 63-letnega diktatorja in njegovo soprogo Cilio Flores v njuni spalnici ter ju nemudoma odpeljali iz države. Operacija, ki je vključevala 150 letal in mesece tajnih priprav, je povzročila sesutje trinajstletnega komunističnega režima. Po navedbah predsednika Trumpa je med spopadi življenje izgubilo »veliko« število kubanskih državljanov, ki so varovali Madura. Ameriški predsednik je poudaril, da je bila zaščita venezuelskega voditelja s strani Kubancev napačna poteza, ki je terjala visoko ceno. Poročila navajajo, da je bilo v operaciji ubitih najmanj 40 ljudi. Trump je ob tem izdal še prikrita opozorila Mehiki in Kolumbiji ter napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen varen prehod oblasti. Maduro naj bi bil po neuradnih informacijah odpeljan v oporišče Guantanamo.

Nicolása Madura so z vojaškim letalom Boeing 757 pripeljali v New York, kjer ga čaka sojenje zaradi trgovine z drogami. Po prihodu v New York so ga s helikopterjem prepeljali v poslopje DEA, nato pa v zvezni zapor v Brooklynu, kjer bo začasno ostal. Sojenje bo potekalo na podlagi obtožnice, ki Madura označuje za vodjo kartela "Los Soles". Z njim je v New York prispela tudi njegova soproga Cilia Flores.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.